Kdo mora opraviti zdravniški pregled pred zaposlitvijo?
Na kratko: vsak, ki bo pri vas opravljal delo, ne glede na vrsto pogodbe.
ZVZD-1 za delavca šteje osebo s pogodbo o zaposlitvi, pa tudi vsakogar, ki za delodajalca dela na kakršni koli drugi pravni podlagi ali je pri njem na usposabljanju. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev predhodni pregled izrecno zahteva pred prvo zaposlitvijo in takrat, ko delavec določenega dela ni opravljal več kot 12 mesecev.
Ker zdravniško spričevalo oceni zmožnost za konkretno delovno mesto in njegova tveganja, novi delodajalec delavca praviloma napoti na pregled tudi, če je to delo prej že opravljal drugje.
| Kdo | Ali potrebuje pregled? |
|---|---|
| Novozaposleni (določen ali nedoločen čas) | Da, predhodni pregled pred nastopom dela |
| Študent, dijak, delo po podjemni pogodbi | Da, po zakonu šteje za delavca (večina ima sistematski pregled iz šole/fakultete, za zahtevnejša dela pa je pregled potreben) |
| Oseba na praktičnem usposabljanju | Da |
| Delavec, napoten prek agencije | Da; za delodajalca šteje tudi uporabnik |
| Vrnitev na delo po več kot 12 mesecih | Da, predhodni pregled |
| Premestitev na delo z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami | Da, drugi usmerjeni pregled |
| Samozaposleni brez zaposlenih | Zakon ga neposredno ne zavezuje, je pa priporočljiv |
Ali mora na pregled tudi študent ali delavec po podjemni pogodbi?
Na kratko: da. Vrsta pogodbe ne odloča, odloča delo, ki ga oseba opravlja.
Študent, ki prek napotnice študentskega servisa dela v skladišču, je izpostavljen enakim tveganjem kot redno zaposleni na istem mestu – dvigovanju bremen, delu z viličarjem ali izmenskemu delu. Zato ZVZD-1 zanj ne pozna izjeme. Enako velja za delo po podjemni ali avtorski pogodbi, kadar oseba dela v vašem delovnem procesu.
Izjema so samozaposleni, ki ne zaposlujejo nikogar. Zanje zakon določa, da sami odgovarjajo za svojo varnost in zdravje, pregleda pa jim neposredno ne nalaga.
Kakšne so obveznosti delodajalca po ZVZD-1?
Na kratko: delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem na delovnem mestu, in poskrbeti za vse, kar je potrebno, da se pregled lahko opravi.
Kaj konkretno morate urediti
- Pisna ocena tveganja in izjava o varnosti – v njej na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela določite posebne zdravstvene zahteve za posamezno delo.
- Izvajalec medicine dela – zdravstvene ukrepe morate preveriti pri izvajalcu medicine dela, prometa in športa.
- Napotnica – delavca na pregled napotite s predpisano napotnico: za predhodni pregled z obrazcem 8.204, za obdobni in druge usmerjene preglede z obrazcem 8.205.
- Izjava o varnosti za zdravnika – če zdravnik ni sodeloval pri oceni tveganja, mu jo morate predložiti.
- Roki obdobnih pregledov – določite jih na predlog pooblaščenega zdravnika, delavca pa napotite najmanj 30 dni pred iztekom roka.
- Hramba dokumentacije – dokumentacijo o zdravstvenih pregledih delavcev hranite trajno.
Pomembno: ko naloge prenesete na zunanjega izvajalca, odgovornost ostane pri vas. Če preglede urejate za več zaposlenih, vam pri organizaciji terminov in spremljanju rokov pomagamo v okviru medicine dela za podjetja.
Kdo plača zdravniški pregled pred zaposlitvijo?
Na kratko: delodajalec. Delavec za pregled ne plača ničesar.
ZVZD-1 določa, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti. Strošek pregleda zato nosi delodajalec, tudi pri študentskem delu ali delu po podjemni pogodbi.
Cena je odvisna od zahtev delovnega mesta: več tveganj pomeni več usmerjenih preiskav. Podrobno razčlenitev najdete v članku koliko stane zdravniški pregled za delo in kaj vključuje.
Kdaj mora biti pregled opravljen in kako pogosto se ponavlja?
Na kratko: predhodni pregled mora biti opravljen pred nastopom dela, obdobni pa v rokih, ki izhajajo iz ocene tveganja – praviloma na 1 do 5 let.
| Vrsta pregleda | Kdaj | Pogostost |
|---|---|---|
| Predhodni preventivni | Pred nastopom dela | Enkrat ob zaposlitvi oz. po več kot 12 mesecih odsotnosti z dela |
| Usmerjeni obdobni | Med zaposlitvijo | Praviloma na 1–5 let, glede na oceno tveganja |
| Drugi usmerjeni | Ob posebnih okoliščinah | Po potrebi |
Druge usmerjene preglede mora delodajalec zagotoviti na primer po poškodbi pri delu z daljšim zdravljenjem, ob sumu na okvaro zdravja zaradi dela ali pri delavcu, ki se je v enem letu pri delu poškodoval trikrat ali večkrat. Razliko med vrstami pregledov podrobneje razlagamo v članku predhodni in obdobni pregled: kakšna je razlika.
Kaj se zgodi, če delodajalec ne zagotovi pregleda?
Na kratko: gre za prekršek. Delodajalcu grozi globa od 2.000 do 40.000 evrov, odgovorni osebi pa od 500 do 4.000 evrov.
Globa ni edina posledica:
- Delavec lahko odkloni delo, če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.
- Nadzor izvaja inšpekcija dela, ki ob pregledu preveri tudi napotnice in spričevala.
- Tveganje pri nezgodi – če se delavec brez opravljenega pregleda poškoduje, je težko dokazati, da ste ravnali skladno z zakonom.
Obveznost velja tudi v drugo smer: delavec se mora na pregled odzvati, sicer mu grozi globa od 100 do 1.000 evrov. Več o tem, kaj se zgodi, ko na delo pride nekdo, ki zanj zdravstveno ni zmožen, preberite v članku posledice zaposlitve zdravstveno nezmožnega delavca.
Kako poteka pregled pred zaposlitvijo in kaj potrebujete?
Na kratko: zaposleni vse preiskave opravi v enem terminu, ki traja 45 do 90 minut, vi pa nato prejmete zdravniško spričevalo z oceno.
Potek v štirih korakih
- Delodajalec izpolni napotnico in jo pred pregledom pošlje izvajalcu medicine dela.
- Delavec se naroči na termin in pride tešč, ker pregled vključuje laboratorijske preiskave.
- Pregled obsega anamnezo, klinični pregled z osnovno biometrijo, preiskave krvi in urina, pregled vida in sluha ter dodatne preiskave glede na tveganja delovnega mesta.
- Zdravnik izda zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja zdravstvenih zahtev. Delodajalcu ga mora posredovati najpozneje v 10 dneh; pri nas ga običajno prejmete v nekaj dneh.
Praktični podatki na enem mestu
| Postavka | Podatek |
|---|---|
| Kdo plača zdravniški pregled | Delodajalec |
| Cena osnovnega pregleda | Od 80 do 105 €, glede na lokacijo; končna cena je odvisna od zahtev delovnega mesta. |
| Trajanje | Približno 45–90 minut |
| Dokumenti delodajalca | Izpolnjena napotnica (8.204 ali 8.205), izjava o varnosti z oceno tveganja, če je zdravnik nima |
| Kaj prinese delavec | Osebni dokument, očala ali leče, izvide specialistov in seznam zdravil, ki jih jemlje |
| Zdravstveni karton | Za preglede za delo praviloma ni potreben, razen če ga specialist MDPŠ posebej zahteva |
| Spričevalo | Delodajalec ga prejme v nekaj dneh, zakonski rok je 10 dni |
Termine za nove sodelavce in večje skupine zaposlenih uskladimo v Domžalah, Šentrupertu in na Ptuju. Pošljite povpraševanje za preglede zaposlenih in dogovorili se bomo za hitri termin.
Pogosta vprašanja
Ali lahko delavec začne delati in pregled opravi pozneje?
Ne. Predhodni preventivni zdravstveni pregled mora biti opravljen pred nastopom dela. Delavec, ki ga delodajalec ne napoti na predpisani pregled, ima pravico odkloniti delo.
Ali mora zdravniški pregled opraviti tudi študent?
Da. ZVZD-1 za delavca šteje vsakogar, ki za delodajalca dela na kakršnikoli pravni podlagi, torej tudi študenta ali dijaka. Pregled zagotovi in plača delodajalec.
Ali spričevalo prejšnjega delodajalca velja pri novem?
Spričevalo velja za zdravstvene zahteve konkretnega delovnega mesta. Novi delodajalec delavca praviloma napoti na nov predhodni pregled, ker se ocena tveganja razlikuje. V dvomu se posvetujte z izvajalcem medicine dela.
Kaj, če delavec na pregledu ni ocenjen kot zmožen za delo?
Zdravnik lahko delavca oceni kot zmožnega z omejitvami ali kot nezmožnega za določeno delo. Delavec in delodajalec lahko v 15 dneh zahtevata presojo ocene pri posebni zdravniški komisiji.
Ali mora delavec pregled opraviti, tudi če tega ne želi?
Da. Delavec se mora odzvati in opraviti pregled, ki ustreza tveganjem na njegovem delovnem mestu. Če tega ne stori, mu grozi globa od 100 do 1.000 evrov.
Kako dolgo mora delodajalec hraniti dokumentacijo o pregledih?
Trajno. ZVZD-1 določa, da delodajalec dokumentacijo o zdravstvenih pregledih delavcev hrani trajno, ob prenehanju pa jo preda Inšpektoratu RS za delo.
